Select Page

Pri pouku vzgoja za medije, v okviru programa za nadarjene, so učenke in učenci med drugim ustvarili naslednje:

Ocena knjige

Mia Čabraja : Klara

Knjiga govori o deklici Klari, ki sta ji umrla starša. Od silne žalosti zbeži od strica in pride v gozd, ki se ji zdi čuden. Klara ugotovi, da je v čudežni deželi.

Pisateljica v knjigi dobro predstavi počutje in življenje sirot. Ko  pa Klara pride v čudežno deželo in spozna mačka Benija, njena domišljija ne pozna več  meja.

Branje knjige je zabavno, a proti koncu že malce dolgočasno. Na žalost vrstniki glavne junakinje ne občutijo podobnosti med sabo in Klaro.  

  Manca Omersa, 6.č


Ocena operne predstave

La Boheme

V ljubljanski operi je bila ponovno uprizorjena opera Giacoma Puccinija – La Boheme. Pod budnim očesom Vinka Möderndorferja je bila premierno uprizorjena  v sezoni 2005/06.

Dirigent Jaroslav Kyzlink je s svojim orkestrom odlično speljal romantično predstavo. Moč glasu inštrumentov je bila prilagojena moči glasu solistov. Solisti so se v svoje vloge lepo vživeli in v svet boemov popeljali tudi občinstvo, ki jih je po vsakem dejanju nagradilo z bučnim aplavzom.

Scena je bila posrečeno postavljena v naše okolje in čas. Posebno vzdušje so ustvarile značilne žive lutke, ki so plesale in prepevale v ozadju.

     Manca Omersa, 6.č


OCENA KONCERTA

Rock tuba fest

V petek, 18. 10. 2016, sta se v Kranju v obrambnem stolpu Škrlovec (Layerjeva hiša) predstavila 2 orkestra glasbene šole Kranj.

Vse pesmi, ki so jih zaigrali, so bile angleške. Najprej je tuba orkester z dirigentom Urošem Koširjem zaigral šest pesmi (1. Gonna fly now, 2. Bad moon rising, 3. Jumpin Jack flash, 4. Who wants to live forever, 5. Another one bites the dust in 6. Stand by me). Nato so učitelji zaigrali štiri pesmi (1. Hey Ya!, 2. Peter gun theme, 3. Shipping up to Boston S. in 4. Superstition). Pred koncertom pa je harmonikarski orkester pod vodstvom dirigenta Dejana Maleša zaigral še Africo in Eye of the tiger. Za zadnjo točko pa sta oba orkestra skupaj zaigrala še tri pesmi (1. Smoke on the water, 2. Hit the road Jack in 3. House of the rising sun).

Gledalce nas je presenetilo, da je dirigent harmonikarskega orkestra spremljal dve pesmi z igranjem na boben – kahon. Še bolj pa nas je presenetila tubistka Nina, ko je popestrila precej pesmi s svojim vokalom. Publika, ki je stolp napolnila do zadnjega kotička, je koncert spremljala z navdušenjem. Na koncu je z bučnim aplavzom priklicala orkestra nazaj na oder, da sta zaigrala še dve pesmi, kot na pravem rock koncertu.

Miha Uranič, 7.a


OCENA FILMA: NAJIN SVET

NASLOV: Najin svet

ZVRST: družinska drama

REŽISER: Yoon Ga-eun

LETO PREMIERE: 2016

NASLOV IZVIRNIKA: U-ri-deul

Film Najin svet je zgodba o sklepanju prijateljstev, medvrstniškem nasilju in medsebojnih odnosih. Film govori o deklici Sun, ki se ob koncu semestra sreča z novo prijateljico po imenu Jia, s katero imata čudovite počitnice. Ko pa se ponovno prične pouk, se Jia druži s sošolko Boro in njeno skupino, kjer Sun ni dobrodošla. Zgodba filma se stopnjuje z lažmi, obrekovanjem in izsiljevanjem.

Film govori o rečeh, ki se v naši družbi pogosto dogajajo, torej o nasilju,obrekovanju in lažeh, zato se mnogo ljudi lahko poistoveti z nekaterimi liki. Menim, da je film primeren za gledalce vseh starosti, namenjen pa je predvsem otrokom in mladini. V zgodbi sem pogrešila napetost, ki gledalca prevzame, zato so nekateri učenci opisali film kot dolgočasen. Prav tako konec filma pusti gledalca v negotovosti, saj se zgodba ne razplete jasno.

Ana Eržen, 8.c


OCENA

Obisk v operi 

V nedeljo, 31. 10. 2016, smo se z družino odpravili v opero v Budimpešti gledat predstavo La Boheme, ki so jo igrali madžarski pevci, ki so peli v italijanskem jeziku.

Opera mi je bila zelo všeč. Dogajalo se je na odru in še nad njim na balkonu. Pod odrom pa je ves čas igral orkester. Čez čas so se odprla velikanska vrata, za njimi pa se je prizorišče dogajanja spremenilo v mesto Pariz.

Sledila je petnajstminutni odmor. Ljudje so hodili iz dvorane v bar.

Opera govori o mladih ustvarjalcih-umetnikih, ki so zelo revni. Na koncu pa postanejo običajni ljudje. Dogaja se v 19. stoletju. Opero je napisal Giaccomo Puccini.

Predstava mi je bila zelo všeč in jo priporočam vsem, ki imajo radi opero.

Maj Soklič, 6.a


POVZETEK POGOVORA Z MEHTABOM SINGHOM

Mehtab Singh je prišel v Slovenijo leta 2007 zaradi letalskega dogodka – Air Show, ki je bil v Murski Soboti. Takrat je tudi  prvič sploh slišal  za Slovenijo. Slovenci smo po njegovih besedah čudoviti, ampak želimo biti pametni. Med Slovenijo in Indijo je le nekaj podobnosti,  celo nekaj besed je podobnih in oboji smo prijazni ljudje. Zato pa je je lažje naštel razlike, kot na primer , da je v Sloveniji bolj sproščeno življenje, zelo umirjeno, v Indiji je vedno zelo napeto. Nenavadno pa se mu zdi,  da je Slovenija tako mirna dežela.

V Sloveniji namerava ostati še dve leti, povedal je, da je bil tak tudi njegov prvotni načrt. Kranj mu je bil zato všeč, ker je lep, ljubek , kot se je izrazil in vse je mogoče dobiti.

Čaj je bil v njihovi družini  vedno nekaj posebnega, z njegovo pridelavo se ukvarjajo že skoraj trideset let. Ko je prišel v Slovenijo, se mu je porodila  ideja, da bi tudi tu prodajal  njihov čaj, zato je očeta prosil, da mu ga nekaj pošlje. Kmalu je ugotovil,  da Slovenci obožujemo čaj. Njegova najljubša  sta beli in zeleni. Najbolj nenavaden čaj, ki ga prodaja, pa je črni čaj s kakavom, kjer sta čokolada in čaj zmešana skupaj, všeč pa je veliko ljudem. Čaj z največ sestavinami je zeliščni in vsebuje več kot petnajst  med seboj  različnih sestavin, vendar pa so si njihovi okusi po njegovih besedah podobni, zato okus ni tako nenavaden, kot bi lahko pričakovali. Zelo je okusen.

Hana Ekar Grlj in Vito Krajnik, 9. č


OBISK RADIA IN TELEVIZIJE SLOVENIJA

Poročilo

Dne 2. 2. 2017 smo se nadarjeni učenci pouka za medije iz osnovne šole Simona Jenka Kranj in z učiteljicama gospo Cunk in gospo Kirin okoli 12. ure odpravili v Ljubljano na ogled Radia in televizije Slovenija.

Najprej smo si ogledali radio, kjer nam je ena od zaposlenih, ki je bila zadolžena za ogled, razložila nekaj osnovnih stvari o radiu, nato pa smo si ogledali studie vseh treh radijskih programov, ki jih oddaja RTV, se pravi Arsa, Vala 202 in Prvega programa. V sobi za  snemanje že vnaprej posnetih oddaj smo se na kratko predstavili, nato posnetek tudi poslušali. Ogledali smo si tudi prostor, kjer v živo snemajo različne glasbene oddaje.

Ko smo končali ogled radija, smo se v podzemnem hodniku sprehodili pod cesto do sosednje stavbe, se pravi televizije. Tam smo si najprej ogledali prostor za ličenje nastopajočih in garderobo, v kateri je shranjenih več različnih kosov oblačil za vsako oddajo. Nato smo se odpravili v studijo ena, kjer je bila postavljena nova scena za oddajo Kdo bi vedel, ki jo bodo začeli vrteti kasneje ta mesec. Po prvem studiu smo si seveda ogledali še studio dve, kjer pa so ob  našem prihodu  ravno prenavljali sceno za oddajo Dobro jutro zaradi pomembnega jubileja. Po ogledu studia dve pa smo se odpravili na ogled še studia tri, kjer smo videli sceno dnevnika ter plato za snemanje vremenske napovedi, Tednika itd. Ogled smo zaključili z ogledom  skladišča, kjer smo videli preko 100.000 kosov predmetov, ki jih potrebujejo pri snemanjih, v delavnici pa so nam predstavili, kako pridejo od zamisli v glavi do resnične scene.

Po končanem ogledu RTV-ja smo na avtobusni postaji počakali avtobus, ki nas je okrog četrte ure popoldne odložil pred matično šolo v Kranju.

Mavricij Majce Baškarad, 8.b


Vtisi učencev oš Simona Jenka Kranj po obisku na Gorenjskem glasu 16. 2. 2017

 

Enisa Hasanaj, 9.č:

Zelo mi je bilo všeč, saj so nam zaposleni povedali veliko o novinarskem poklicu in nasploh o tem, kako poteka delo pri časopisu.Od zdaj mi je novinarski poklic še bolj všeč, saj o njem vem veliko več in zdi se mi bolj in bolj zanimiv. Ta obisk mi bo ostal v zelo lepem spominu.

Gaja Bumbar, 8.b:

Neverjetno je, koliko dela, truda, idej je potrebno za izdajo člankov, ki se nato povežejo v časopise. Vsi, od novinarjev, tehničnih delavcev, tiskarjev (in drugi) prispevajo svoj del, da bi rade volje prebirali časopise in mi velikokrat niti ne pomislimo, kaj vse je potrebno za njihovo izdelavo. Tako je bil ta izlet odličen. Ne le da sem videla notranjost Gorenjskega glasu, se izobrazila o njegovi izdelavi, ampak sem spoznala tudi ljudi, ki se jim moramo zanj zahvaliti.

Urša Ahčin, 8.b:

Obisk Gorenjskega glasu mi je bil zelo všeč, saj smo tam spoznali mnogo novih stvari o izdelavi časopisa. Zagotovo se mi bo ta dogodek vtisnil v spomin v dobri luči, poleg dogodka samega pa si bom zagotovo zapomnila vse delavce, ki so nas tako lepo sprejeli. Zelo sem vesela, da sem se udeležila obiska,  s katerim sem pridobila veliko dodatnega znanja.

Aida Kocić, 8.b:

Ogled Gorenjskega glasu mi je bil všeč, ker so nam pokazali, kako sestavijo časopis, ga oblikujejo in kako informacije sploh dobijo.

Tia Vita Ćurčić, 8.b:

Vesela sem, da sem imela možnost bliže spoznati nastanek časopisa Gorenjski glas. Novinarka je potrdila moja predvidevanja, da je delo na terenu bolj zabavno, kot pisanje člankov v pisarni. Zanimivo in smešno se mi zdi, da nam v šoli pravijo, da stvari ne smemo delati zadnji trenutek, pri novinarstvu pa mnogo člankov nastane ravno v zadnjih trenutkih. Zanimivo se mi zdi, koliko ljudi prebere članek, preden gre v tisk, a se celo v naslovu občasno pojavijo pravopisne napake.

Ajda Likar, 8.c:

Na obisku uredništva Gorenjskega glasu so nas zelo lepo sprejeli, nam predstavili poklice urednika, novinarja in oblikovalca, povedali veliko o samem časopisu, odgovarjali na naša vprašanja in nas konec koncev navdušili za delo na časopisu… Vidi se, da imajo zelo radi svoje delo, saj so nam navdušeno razlagali o svojih rubrikah, člankih in nam zanimivo predstavili način dela na časopisu, tudi bolj nadležne stvari, kot so roki za oddajo članka.

Miha Uranič, 7.a:

Na ogledu Gorenjskega glasa mi je bilo všeč, da so nam pokazali, kako napišejo časopis. Zanimivo je mi je bilo tudi, ko so nam povedali, s kakšnim strojem se časopis tiska, a ga žal nismo videli. Presenečen sem bil, ker so nam vsi zastavili enaka vprašanja, in sicer iz katere šole prihajamo, kateri razredi in če prihajamo s krožkom.

Maj Soklič, 6.a:

Spoznali smo več različnih poklicev, ki so pomembni za nastanek časopisa. Novinarji imajo najbolj pomembno nalogo, saj morajo za vsako izdajo pripraviti zanimive in kakovostne članke.

Ema Sajovic, 6.d:

Bilo je zelo zanimivo. Vsi poklici so dobri, a najbolj všeč mi je novinarski. Veliko sem se naučila, na Glasu mi je bilo zelo všeč.

Val Torkar, 6.d:

Obisk Gorenjskega glasu je bil fantastičen. Bilo je zanimivo, ko smo se pogovarjali o delu novinarjev. Pa tudi lizike, ki smo jih dobili, so bile prav dobre.

 


 

ANALIZA ANKETE O MEDIJIH

INTERPRETACIJA:

Z odraščanjem več učencev navaja internet in mobilne aplikacije kot najbolj uporabljen medij, prav tako starejši preživijo več časa na medijih. Na splošno sta najbolj uporabljena medija televizija in svetovni splet. Najmanj pa revije. Večina učencev višje stopnje na medijih preživi od 1-3 ure na dan. Razlogi za uporabo medijev so izjemno raznoliki, a večina navaja, da jih uporabljajo za zabavo.

Skupna ugotovitev je, da največ ljudi medije uporablja za zabavo, medtem ko druga polovica uporablja medije za učenje in za klepet s prijatelji.

                                                                                                  Urša Ahčin in Gaja Bumbar, 8.b


Zamejski srednješolci na obisku v Kranju

31.3.2017, Pungart

Erika, Petra in Sara so zamejske Slovenke, ki živijo v Italiji, čisto blizu meje s Slovenijo in obiskujejo slovensko srednjo šolo v Trstu.

A(Ajda): Koliko časa že govorite slovensko? Ali so vaši starši oboji Italijani ali je kateri od njiju Slovenec?

E(Erika): Moj oče je Slovenec in moja mama je Italijanka, zrasla sem v dvojezični družini. Z očetom sem vedno govorila slovensko, z materjo pa po italijansko.

P(Petra): Moja mama in oče sta oba Slovenca, zato smo doma zmeraj govorili po slovensko.

S(Sara): Tudi moja starša oba govorita slovensko in smo Slovenci.

A: Kako to, da ste se odločili, da boste obiskovali slovensko šolo?

E: Staršem se je zdelo prav, da otroci postanejo dvojezični, saj tudi sami dnevno govorijo dva jezika.

P: Ker sem tako ali tako Slovenka in živim v slovenski družini zelo blizu slovenske meje. Tudi stari starši in sorodniki so Slovenci, zato vsak dan govorim slovensko ter smo se odločili za slovensko šolo.

S: Ja, tudi jaz imam slovenske starše in vsakodnevno govorim slovensko, starši so menili, da naj se še bolje naučim govoriti svoj materni jezik.

A: Ali ste že od rojstva živeli v Italiji ali ste se tja preselili šele pozneje?

E in S: Ja, že o rojstva živimo v Italiji, čeprav velikokrat obiščemo sorodnike v Sloveniji.

P: Ja, tudi jaz živim tam že od rojstva, dobrih 500 m od meje (se zasmeje).

A: Kako se počutite, ker živite v Italiji in hodite v slovensko šolo?

E: Ko sem bila mlajša, sem se večkrat počutila bolj izključena, ker sem bila pol Slovenka, medtem ko zdaj  na našo šolo hodi veliko ljudi iz dvojezičnih družin in se počutimo bolj povezane med sabo. Kdaj se nam tudi zgodi, da nas drugi obtožijo, da grdo govorimo o njih, ker govorimo po slovensko, oni pa nas ne razumejo, zato smo tudi zdaj malo izključeni, a imamo prijatelje, ki prihajajo iz podobnih družin in razumejo naše probleme.

A: Kako pa se v šoli sporazumevate s sošolci in prijatelji? Slovensko ali italijansko?

E, P in S: Večinoma slovensko, ker obiskujemo slovensko šolo in se družimo z nam podobnimi ljudmi, ki govorijo slovensko. Nekateri naši sošolci pa se med sabo pogovarjajo kar po Tržaško.

A: Ali v vašo šolo hodi več Slovencev ali Italijanov?

E, P in S: Drugače Slovencev, a ima veliko dijakov italijansko govoreče starše, čeprav se je zdaj tudi že na osnovnošolski ravni (slovenske osnovne šole) povečalo število italijanskih otrok, saj njihovi starši želijo, da bi se naučili slovenskega jezika zaradi potencialnih služb v prihodnosti (“več znaš, več veljaš”)

A: Ali se slovenski in italijanski otroci/dijaki kaj razlikujejo, glede na vaše pretekle izkušnje?

E: Seveda se razlikujejo po jeziku, ki ga govorijo, a se že v osnovni šoli vidi razlika med nami in zdajšnjimi dvojezičnimi osnovnošolci, ki veliko več govorijo italijansko in manj slovensko, kot smo mi pri takšni starosti. Upamo, da bodo v prihodnosti začeli več govoriti slovensko, bolj začeli gojiti slovenski jezik in da na ta jezik ne bodo gledali kot na nekaj, kar jih omejuje, temveč kot na nekaj, kar jih povezuje med sabo ter poveča njihovo narodno zavest.

A: Se v šoli oblikujejo kakšne skupine, npr. Italijani in Slovenci posebej?

E, P in S: Mogoče v nižjih razredih, ali pa v kakšnih specifičnih razredih, drugače pa niti ne.

A: Ali se je bilo težko naučiti slovenščino?

E, P in S: Ne, ker jo govorimo že od začetka in so bile naše prve besede slovenske.

P in S: Italijanščina je bila težja. (smeh).

E: Zame sta bila oba jezika enako težka, ker sem z mamo že od začetka gojila italijanščino in z očetom vadila slovenščino.

A: Je kakšna beseda v slovenščini, ki vam jo je izredno težko izgovoriti?

Z(Zoja): Khiselstein

(smeh)

E, P in S: Kakšna beseda z veliko šumniki, a se v tem trenutku ne spomnimo, “peš je šel čez cestišče”.

A: Ali vam delajo šumniki kakšne probleme?

E, P in S: Niti ne, razen v kakšnih povedih/besedah, npr. ” s škafa skoču v vodo čofu ” ali pa ” ta suhi škafec pušča “.

A: No, pa še za konec, da vas ne bom ves čas morila s temi vprašanji, ali imate rade Harryja Potterja, ker sva midve z Zojo obsedeni z njim.

Z: (pritrjuje)

E, P in S: Ja, me tudi.

E: Knjig nisem nikoli prebrala, filme pa znam na pamet.

(smeh)

  1. Hvala, ker ste sodelovale v tem pogovoru, lepo se imejte.

E, P in S: Vesele smo, da smo lahko pomagale. Tudi vi uživajte.

Na sliki od leve proti desni: Sara, Petra, Erika, Ajda, Tinkara, Barbara in Ana.

avtorica prispevka: Ajda Likar, 8.c