Potek dneva
Dan se je začel z bujenjem. Prvo skupino so učiteljice zbudile ob 7.00, drugo pa okoli 7.15. Po bujenju smo imeli nekaj časa, da se pripravimo in pridemo na zajtrk. Zajtrk smo imeli ločeno, in sicer v prvem terminu posebej A in posebej B razred, v drugem pa posebej C razred in učenci osnovne šole Janeza Puharja. Po zajtrku smo imeli nekaj časa, da si pospravimo sobe, saj je ob 8.30 sledil pregled in ocenjevanje sob. Nato pa smo imeli razne delavnice. Po delavnicah smo imeli kosilo ob 13.00. Kosilo smo imeli skupaj. Sledilo je počitek in nadaljevanje z dejavnostmi. Po koncu le-teh smo imeli večerjo okoli 19. ure. Nato smo imeli telefone za približno 30 oz. 45 minut. Sledilo je druženje, okoli 10. ure pa smo se odpravili spat.
Hišni red
Med bivanjem v domu ZLRO v Piranu smo imeli določena pravila, ki smo se morali držati. Po domu in v sobah smo se morali gibati v copatih. Vrata smo morali zapirati nežno in tiho. V sobah nismo smeli jesti in biti glasni. Fantje so imeli sobe v drugem, dekleta pa v tretjem. Fantje in dekleta se med seboj nismo smeli družiti, lahko smo se družili le vsak v sojem nadstropju. Ko smo se odpravili spat, okoli 10. ure smo se lahko v posteljah potiho še nekaj časa pogovarjali.
Hana Jelovčan, 8. b
Glina
Ena izmed dejavnosti na likovnem taboru v Piranu je bila tudi oblikovanje gline. Predenj smo glino začeli oblikovati, nam je študentka likovne umetnosti predstavila, kako naj bi delo potekalo ter pokazala nekaj idej za izdelavo kipca. Vsak je moral iz gline narediti poljubno morsko žival. Nekateri so izdelovali npr. ribice, kite, orke, morske ježke, morska zvezde … Še preden smo začeli z izdelavo, smo morali zaščititi mize s folijo. Nato se je začelo izdelovanje. Nekateri so idejo za kipec dobili zelo hitro, nekateri pa so potrebovali nekaj pomoči učiteljic ali pa svojih sošolcev. Kipce smo si pomagali gladiti z vodo. Naslednji dan ko so se kipci že malo posušili smo jih še pobarvali s tempera barvicami. Vsi kipci so bili zelo lepi in umetniški.
Tinkara Markun, 8. b
Risanje s kredami
Med mnogimi dejavnostmi na taboru v Piranu je bilo tudi risanje s kredami. Z risanjem smo pričeli 3. dan, in sicer popoldne. Ko smo prišli do Tartinijevega trga, smo si najprej izbrali mesto, s katerega bomo kasneje risali. Mesta smo si lahko izbirali na Tartinijevem trgu in na bližnjih ulicah. Za podlago in barvne liste, na katere smo kasneje risali, so poskrbele učiteljice, barvne krede pa smo prinesli sami. Najprej smo poiskali horizont, nato pa si na papir zarisali, kje približno bi kakšna hiša stala. Kasneje smo začeli dodajati detajle. Ker slik še nismo dokončali, smo se naslednji dan dopoldan vrnili na Tartinijev trg, kjer smo risali naslednji dve uri. Medtem ko smo risali, smo se pogovarjali, učiteljice pa so hodile mimo in nas opazovale. Turisti in domačini, ki so se sprehajali, so si ogledovali naše nastajajoče slike, včasih pa so katero tudi pohvalili.
Ana Hafner, 8. b
Zgodovina Pirana
Ko smo si v domu razdelili sobe in se razpakirali, smo se odpravili v muzej, poslušat o zgodovini Pirana. 8. A si je šel ogledat Tartinijev trg, 8. B pa si je ogledal predstavitev. Gospa, ki nam je predavala, nam je povedala, da je Piran nekoč spadal pod Beneško republiko. Po krajši predstavitvi smo si šli ogledat še 15-minutni film, ki smo ga gledali s 3D očali. Po koncu filma smo si šli ogledat Tartinijev trg, medtem ko je 8. A poslušal predstavitev.
Predstavitev se mi je zdela zelo zanimiva.
Mestna hiša in predstavitev slike
Ko smo zjutraj zgodaj vstali in pojedli zajtrk, smo se odpravili do mestne hiše. Ko smo vstopili, smo si v pritličju ogledali kipe, ki so bili tam postavljeni. Nato smo se po stopnicah povzpeli do prvega nadstropja, kjer smo prišli v sobo z ogromno sliko. Takrat se je začelo predavanje. Gospa, ki nam je predavala, nam je razložila pomen slike in oseb na njej. Zgodba, ki jo je pripovedovala slika, je bila zelo zanimiva. Predstavila nam je tudi Tartinijevo življenje. Predavanje je trajalo približno eno uro. Ko ga je bilo konec, smo morali zunaj mestne hiše poiskati stavbe na trgu, ki jih je gospa omenila. Med njimi je bila tudi hiša, ki se je imenovala Benečanka. Ko smo vse poiskali, smo se vrnili v dom.
O taboru
Meni je bil tabor zelo všeč, saj smo imeli veliko zanimivih izletov in likovnih delavnic. Všeč mi je bilo tudi to, da smo imeli veliko prostega časa za druženje. Sobe so bile v redu, hrana pa je bila dobra. Super so mi zdele tudi športne aktivnosti.
Sara Kete, 8. b
Luka Koper
Še preden smo prispeli v Piran, kjer smo preživeli štiri dni, smo se odpravili v Luko Koper. Čez Luko Koper smo se peljali z avtobusom. Ogledali smo si skladišča in tudi tovorjenje zabojnikov. Vodič pa nam je povedal zelo veliko zanimivih podatkov, npr. da v Luko Koper pristane približno 2500 ladij na leto. Izvedeli pa smo tudi, kako delujejo žerjavi, kje shranjujejo nafto in kam dajejo odpadne zabojnike. Povedal pa nam je, da je Luka Koper leta 2014 dobila nagrado za najbolj okolju prijazno luko v Evropi. Po luki smo se peljali približno eno uro in pol. Nato pa smo se odpravili proti Piranu.
Angela Hribar, 8. a
Potovanje z ladjico po slovenski obali
Po vkrcanju na panoramsko ladjico v Piranu, smo pluli ob slovenski obali. Zanimiv in malce drugačen je razgled z morja. Presenetila nas je izredna strma pečina Bansi, kjer se dviga nad obalo, na vrhu katere stoji piranska cerkev. Pluli smo tudi skozi Mesečev zaliv. Proti Ankaranu se vidi italijanska obala. Dalje smo pluli proti jugu in si ogledali Portorož. Zasidrali smo se v Seči in si ogledali vrt kaktusov. Največji kaktus je iz leta 1955. Na vrtu rastejo kaktusi iz celega sveta. Seča je poznana po krajinskem parku Forma viva, kjer imajo zbirko kamnitih skulptur, nahaja sem na prostem, v parku polotoka Seča. Skulpture so naredili kiparji iz več držav. Izlet z ladjico je bil enkraten in nekaj posebnega, pa tudi poučen.
Taj Šefer Fujs, 8. c
Strunjanske soline in pohod
Na dejavnostih, ki so jih za nas pripravili učitelji, nam nikoli ni bilo dolgčas. Nastanjeni smo bili v počitniškem domu »Dom pod obzidjem«, kjer smo prebivali štiri dni. Po zajtrku in počitku smo se zbrali pred domom, kjer smo spoznali našo vodičko, ki nas je vodila po poti. S hojo smo začeli v Piranu in preden smo prišli v Fieso, smo odigrali igro o naših horoskopih, poskusili pa smo tudi sol v kristalih. Ko smo prišli v Fieso, smo izbrali, ali bi pot raje nadaljevali ob morju ali v notranjosti, in mi smo si izbrali pot ob morju. Hodili smo po skalah in po majhnih kamenčkih, ki so spominjali na pesek. Na obali in v morju pa je bilo veliko klobučarjev, meduz, ki so nas malo dekoncentrirali, saj so bili skoraj na vsakem koraku. Po dvajsetih minutah hoje ob morju smo prišli v Strunjanske soline. V Strunjanskih solinah se nismo kaj preveč zamotili. Prehodili smo soline ter si ugledali solinarsko hiško, v kateri je bila prikazana zgodovina solinarstva. Ko smo prišli iz solin, smo imeli še kakšno uro ali dve hoje do doma. Hodili smo po poteh v naravi in na obrobju vasi, kjer ni bilo veliko hiš in prometa. Sprehodili smo se tudi skozi tunel Valeta, ki je narejen samo za pešce in kolesarje, rolarje, kotalkarje … Na drugi strani tunela smo prispeli v Portorož, kjer smo šli v kavarno Cacao in si kupili sladoled. Pot je trajala okoli štiri ure. Nazaj v Piran nas je pripeljal avtobus, saj bi drugače zamudili večerjo.
Eva Zoja Iljaš, 8. a
Obiskali smo tudi akvarij, v katerem smo si ogledali najrazličnejše vrste rib, meduz in rakov. Delfinov v naravnem okolju žal nismo videli.
V Hrastovljah smo si ogledali taborsko cerkev, ki je znana po freski mrtvaški ples. V daljavi pa smo opazovali tudi primorsko železnico, po kateri so vlaki sopihali v črnokalski klanec.
